Giulietta&Romeo HalfMarathon

Maraton v Veroni je gotovo najbolj romantičen od vseh. Že samo ime te napelje na to. Sploh če greš le polovičko, ki te ne izčrpa. In se že v naprej odločiš, da se greš turizem.
.

Foto Loni: Štart maratona

Verona nama je predstavljala še dolg od lani. Odpravila sva se v soboto, se vozila več kot 8 ur, ker so zaključevali dela na avtocesti mimo Benetk, potem pa v temi in dežju tavala po mestu nekaj ur. Praktično ničesar nisva videla, naslednji dan pa sva se takoj po maratonu odpravila domov. Zato smo se z Loni in Marjanom odločili, da gremo letos že en dan prej, torej v petek. Dvignili smo številke, šli do hotela, potem pa na sprehod v mesto. Z dežniki, kaj pa drugega. V soboto sva si tokrat mesto malo bolj natančno ogledala, a vreme ni hotelo sodelovati. Mogoče nama Verona želi podaljšati dolg še do naslednjega leta?

.

Na Julijinem dvorišču

Julijin balkon

Ulica zaljubljencev... saj smo vendar v Veroni

Muco iz izložbe smo slikali za maco

Del poročnega sprevoda

Naslednji dan je bila slika čisto drugačna. Sonce že takoj, ko smo se odpravili na štart. Vzdušje malo manj praznično kot v Ljubljani, a še vedno kar zanimivo. Sam polmaraton niti ni naporen, saj nima nekih bistvenih klancev. Jaz sem pobegnila naprej na 13 km, ker se mi je zdelo, da imam še veliko energije, pa na koncu razlika med menoj in mojim dragim, ni bila več kot dobre 3 minute. Gotovo je od tam naprej iz trme tekel, kolikor so ga noge nesle. Organizator je start in cilj letos prestavil iz Expa v sam center mesta. Tako smo zadnje metre tekli skozi areno, kar je maratonu dalo poseben čar. In 300 metrov "dodatka".
.

Foto Laufer: 200 metrov pred ciljem smo tekli skozi areno, tu jo še pripravljajo

Foto Laufer: tudi tokrat ni šlo brez navijanja, a tokrat sva imeli z Loni okrepitev