Dunajski polmaraton

Letos je očitno leto dilem... Dunajski polmaraton ali Formaraton? Šla bi na oba, pa na žalost to ne gre. Ker se organizatorji Formaratona relativno dolgo niso odločili, ali ta tek sploh bo ali ne, sem naju z možem prijavila na Dunajski polmaraton.
.

Na Dunaj sva se odpravila v soboto zjutraj. Že tretjič sva bivala v istem hotelu, zato ga ni bilo problem najti, prvič sva namreč dobri dve uri krožila okoli njega. Hotel Arnia je čisto spodoben hotel za zelo solidno ceno, od centra mesta oddaljen dobre pol ure, tramvaj pa vozi na 15 minut. Takoj po nastanitvi v hotelu, sva se odpravila na sejem po štartni številki. Razstavljalcev kar precej, izbira pestra, cene pa primerljive z našimi ali celo višje. Po dvigu številke sva se odpravila v Rathaus, kjer Avstrijci namesto klasične testeninke pripravijo Kaiserschmorn party.
.

Rathaus - mestna hiša

Rathaus - drugič

Kaiserschmorn - cesarski praženec

Ker mi lani ni uspelo izboljšati časa polmaratona, sem imela glede tega velika pričakovanja. V Veroni mi je uspelo PB izboljšati za 6 sekund, ampak to ni tisto, kar sem si jaz želela. Potem mi je dvakrat spodletelo: v Gorici me je ustavila burja, v Novem Sadu pa košava. Ko sem se že spraševala, ali mi bo letos sploh uspelo, pa se je to zgodilo prav na Dunaju. Trasa tega polmaratona se mi zdi ena težjih, zato posebnih pričakovanj nisem imela. V preteklih dveh letih ga tudi nisem v celoti pretekla, kar se je seveda poznalo na rezultatu. Prvih 10 km je trasa lepa in ravninska. Teče se proti mestu in na Opern ring te pričaka klasična glasba. Čeprav je nenavadno, da tečeš v ritmu dunajskega valčka, je dopadljivo. Čas do polovičke mine hitro, potem pa se začne borba. Naslednjih 5 km se teče ob kanalu in proga se ves čas hinavsko vzpenja. To je del, kjer sem se v preteklih letih šlepala s hojo, letos pa sva ta del v celoti pretekla, kar je mene zares presenetilo. Je pa res, da mi je zato na 17 km začelo zmanjkovati volje, poznala pa se mi je tudi utrujenost. Milenkova spodbuda mi je v tistem trenutku prišla zelo prav. Na 20 km sem prišla spet k sebi in odneslo naju je v cilj, jaz pa bi se od veselja najraje zjokala (pa se seveda nisem, ker bi me bilo sram). Oba sva izboljšala svoj PB, jaz sem svojega za dobre 3 minute, medtem, ko sem rezultat iz Dunaja popravila za slabih 14 minut. Čeprav sva ves čas tekla skupaj, me je Milenko prehitel za 3 mesta. Avstrijci namreč vrstni red oblikujejo po neto času, Milenko pa me je uspel prehiteti za 1 sekundo. Pa naj mu bo!

.
Ker sva si v preteklih dveh letih center mesta že ogledala, sva se letos odločila, da si popoldne ogledava živalski vrt. Odločitev se je izkazala za odlično, saj je Dunajski živalski vrt vreden ogleda. Tako sva več kot tri ure pohajkovala po živalskem vrtu, ko so ga zaprli, pa sva se sprehodila še skozi park do Schoenbrunnske palače.

Schoenbrunnska palača

Očitno me naslednje leto zopet čaka dilema :)