Foto Gregor Bizjak: Na štartu v Devinu smo čakali prve maratonce
Štart polovičke se v Trstu začne, ko mimo pridejo prvi maratonci. Z Milenkom sva šla na štart z Lauferjem in Mušnico in se postavila na konec boksa za čas 1:45 - 2:00, čeprav kakšne ideje o tem, da bi jima sledila nisva imela. Mene je sicer skrbelo, da bo posledično začetek prehiter, kar se niti ni zgodilo. Kmalu po štartu se namreč proga zoži, ker organizator polovico cestišča nameni maratoncem, kar je seveda tudi prav. Vendar pa je med polmaratonci nastala kar precejšna gneča, prehitevanje pa je bilo praktično nesmiselno. V tistem trenutku sem bila vesela, da sva se postavila nekoliko spredaj, saj s tekom v tistem tempu niti nisva imela večjih težav. Po štirih kilometrih vzpona, sledi dolg in rahel spust, kjer pa preti velika nevarnost, da se skuriš, kar se mi je zgodilo lani. Kljub bremzanju v tem delu proge, me je na 18 km spet začelo pobirat. Potem sem potrebovala dober km, da sem prišla k sebi in do cilja je šlo brez problema. Zadnji km je bil celo eden najhitrejših.
.
Foto organizator: Cilji finiš
V cilju je pogled na uro povedal, da sva še nekoliko izboljšala rezultat iz Dunaja. Čeprav sva imela z Milenkom v cilju popolnoma enak neto čas, moram pošteno priznat, da je imel v zadnjih kilometrih več moči in bi me z lahkoto prehitel. Ker verjetno ve, da bi imela surlo do tal, pameten mož tega seveda ni naredil. In me je počakal. V zadnjih metrih je imel sicer neke ideje, da bi pokazal svoj moški primat, tu pa se mu seveda nisem več pustila in sledil je ciljni šprint.
.
Foto Gregor Bizjak: Gasilska fotografija ob vrnitni v Ljubljano... večina zadovoljnih (nekaj pa jih na sliki manjka, ker so že odšli)
S tekom v Trstu se je tudi zaključila serija polmaratonov, ki sem jih imela v planu. Sem super zadovoljna, saj sem štirikrat izboljšala svoj čas. Vem, da več kot to v tem trenutku nisem sposobna. Do avgusta bom tekmovala na krajših razdaljah, saj bi rada izboljšala še čas na 10 km. Počasi pa bom začela tudi z dolgimi teki. Nekaj smo jih čez zimo že oddtekli in občutek je kar dober, tako da sem tudi glede maratona kar optimistična. Polmaratonski čas pa ponovno napadem avgusta v Celovcu.
Z veseljem preberem kar napišeš. Še lepše pa je kako lepo skupaj tečeta.
OdgovoriIzbrišiLP
Bravo Nana! Občutek imam, da ti bo Berlin letos v pravi užitek.
OdgovoriIzbriši@Pajo: Ja, sem tega mojega moža čisto zastrupila s tekom. Zdaj sicer jamra, da nima časa za kolo, pa hribe sva tudi zanemarila... ampak važno je, da se miga :)
OdgovoriIzbriši@Matjaž: Matarona v Berlinu se zelo veselim, Tudi lani sem se ga, ampak je bilo tisto pričakovanje pomešano s strahom... Zdaj tistega nelagodnega občutka nimam. Če bo le zdravje zdržalo :)))