Popravni izpit je moj problem

Konec šolskega leta za četrtošolce je moj najsrečnejši dan v letu, vsaj kar se šole tiče. Pouk po prvomajskih počitnicah je namreč eno samo matranje. Na koncu v šolo hodijo samo še tisti dijaki, ki bodo na maturi tako ali tako dosegli nadpovprečne rezultate. Tisti dijaki, ki bi zadnje ure ponavljanja krvavo potrebovali, pa hodijo v šolo, samo še izsiljevat... kar naenkrat si vsi zaslužijo višje ocene.

Letos sem dala en popravni izpit. Ne bi mogla rečt, da z njimi pretiravam. Peti popravni izpit v 16 šolskih letih verjetno pomeni, da si je dijak le-tega zaslužil. Njemu se to sicer ne zdi in zgodila se mu je velika krivica. Očitno se to ne zdi niti našemu vodstvu, saj me je dan potem, že ob 8h zjutraj klical ravnatelj in želel obrazložitev. Malo pred konferenco me je klical še direktor... Nekateri dijaki so pri nas zares zelo pomembni, jaz se pa ob tem sprašujem, kakšno avtoriteto ima potem še učitelj, če niti ocen ne more zaključit po svoji lastni presoji.

Če pogledam malo bolj natančno... ta dijak je bil pri ekonomiji prisoten cca 20% ur, njegov argument je, da je imel vse ure opravičene. Ob polletju je imel "nms", ki ga do konca leta ni popravil. Na prvi rok popravljanja ni prišel, verjetno opravičeno, na drugem pa je pisal 18%. Mnogo premalo za pozitivno oceno. Potem je imel možnost pisat celoletni test. Dan pred konferenco in 14 dni pred maturo je oddal prazen list. Nič. Na dan konference je hodil po šoli za mano, kot senca. In težil. In me prepričeval, kako vse zna. Na mojo pripombo, da tega ni pokazal, je bil njegov argument, da je zmrznil. Ko se bo odmrznil bo delal popravni izpit, jaz pa se bom še nekaj časa zagovarjala zaradi njegovega neznanja.

Ko sem hodila v srednjo šolo, je bil učitelj avtoriteta. Niti na misel nam ni prišlo takšno obnašanje. Ali je danes takšno naše šolstvo, ali je tako le na naši šoli?