Tekma za prestiž

Lansko leto sem napovedala reprizo tega tekaškega vikenda. In tako je tudi bilo. Napovedala sem sicer tudi, da bom napadla 48 krogov. To pa ni bilo ravno tako. Namesto tega je uspelo 48,6 km (47 krogov). Recimo, da sem bila še kar zadovoljna.

Ampak letošnjih Sladkih6 je bil izziv. Tekma. In to ne tekma samo s sabo in svojimi lanskimi napovedmi. Samo, da jaz do konca 3. ure tega nisem vedela.
.

Ob dvigu štartne številke smo dobili majčke (z lansko sem pridno delala reklamo)
.

Vreme, Marjetka in Ana so nam zarisali pot

Lansko leto sem tekla sama, medtem ko je moj mož s kolesom krožil po okoliških klancih. Letos sem za tek navdušila tudi njega. Ob 10h smo se postavili na štart in prvi dve uri sva tekla bolj ali manj skupaj. Po dveh urah, me je suvereno pustil zadaj in ugotovila sem, da se bo potrebno kar dobro potruditi, če bom tek želela zaključiti s kakšnim krogom več od njega. Od tretje ure dalje sem imela rezultate ves čas na očeh, midva pa po 4. urah oba 32 zaključenih krogov, jaz pa rahlo časovno prednost. Ko mi je volje že začelo zmanjkovati, je mimo mene padel Zajc s pripombo "mož te lovi...", kar mi je dalo dodaten zagon. Na koncu mi je uspelo narediti 2 kroga več, čeprav bi bil lahko samo eden, saj moj mož ni vedel, da gre pred iztekom 6. ur lahko še v nov krog.

.

Štartala sem skupaj s Sebi...

.

...ki jo je takoj odneslo naprej, midva pa sva tekla z ramo ob rami...

.

...kakšno uro ali dve.

.

Potem mi je ušel naprej in jaz sem ga lovila.

.

V cilju je bil pred mano, a s 45 zaključenimi krogi...

... jaz pa sem prišla v cilj z Andrejo in 47 zaključenimi krogi.

Skratka - uspelo mi je, sicer bi bila moja surla kar pošteno dolga. Letos me je prehitel že na TF10ki in na 1/2. Tega, da bi me še na moji, "ta dolgi" razdalji, si pa ne bi mogla odpustiti. Tu je šlo pa za prestiž. Sploh nisem vedela, da sem tudi jaz tako tekmovalna. Hm...

Ko sem potem doma razmišljala... škoda, da se ni malo bolj zagnal, pa bi mi morda uspelo preteči 50 km :) No, saj kakšen cilj mora pa ostati tudi za naslednje leto. Ampak, ker za dežjem posije sonce (njemu), me je že naslednji dan, ko sva šla na Pohorje, prehitel za debelih 10 minut. Pa sva bila oba zdovoljna.
.

Foto: Marjetka Koražija in Maksimiljan Selinšek