Danes sva se po nekaj letih odločila za kolesarski izlet. Plan je bil enostaven: do Limskega kanala in nazaj. Izvedba je bila tista, ki je bila bolj problematična.
Ne spomnim se namreč, kdaj sem nazadnje kolesarila... gotovo je že dolgo, dolgo nazaj. V strahu, da bi me zeblo, sem se seveda preveč oblekla. Kaj preveč, zgledala sem kot zombi. Me je nameraval Milenko v Limskem kanalu slikat... a si ti nor??? V njegovi kolesarski jakni, z njegovimi rokavicami, z dvojnimi hlačami in čelado. Ja, seveda, samo še dokaz za to mi manjka.
Kolesarjenje... do Limskega kanala je šlo še kar solidno, po klancu dol seveda tudi, a kaj, ko je bilo potrebno priti še nazaj do te razglednje točke, s katere sem slikala.
Da ne bi prišla prehitro domov, je Milenko predlagal, da se vrneva čez Vrsar. Napaka. Na koncu me je namreč čakalo še 4 km klanca do doma. Če bi se držala prvotnega plana, bi na koncu drvela proti domu. V Vrvarih sem bila tako utrujena, da sem mislila, da bom padla s kolesa. Potem sem se nekako prepričala, da bo šlo še tista 2 km do konca. Table, ki označuje Kadume še nikoli nisem bila tako vesela.
Sklepna ugotovitev bi lahko bila: kondicija je na psu! Bo treba začet malo migat.
PS: Koleno je zdržalo.
Jaz bi vseeno rad videl tisto sliko iz Limskega kanala :)
OdgovoriIzbrišiJe ni, a res misliš, da bi mu to pustila ;)
OdgovoriIzbriši