nedelja, 18. oktober 2009

Tek po Berlinu

Ga pravzaprav skoraj ni bilo...

Vedno, kadar sem brala o kakšnih tekaških poškodbah, se mi je zdelo, da to se pa meni ne more zgoditi. Pa se je. Teden po maratonu je bilo še super. Na Fotrovem teku sem celo postavila najboljši dosedanji čas na kroženju okoli Brda. Potem smo šli še s Classixom po PST in takrat se je začelo. Bolečina v peti, ki sem jo čutila že pred Berlinom, pa sem jo s psiho očitno nekam potlačila. Očitno se ji je zdel pravi čas, da pride na plan. V nedeljo je bolelo, v ponedeljek še malo bolj bolelo, v sredo nisem mogla stopit več na peto... Panika. Urgenca. In diagnoza..."verjetno je ahilova tetiva". In še večja panika. Temu naj bi sledil večmesečni počitek. Jaz, ki sem se komaj spravila v pogon in sem za to potrebovala zelooo veliko časa, naj sedaj več mesecev počivam? In potem začnem spet znova?

Najprej sem prebrala vse kar je možno na TF. S tem si nisem mogla veliko pomagati, ker je bilo toliko nasprotujočih si izjav. Zato sem preštudirala še vso možno literaturo, nato pa stopila v akcijo in si uredila pregled pri ortopedu. Najbolj zanesljiva varianta. Ne vem, zakaj je bila moja splošna zdravnica tako nejevoljna, ko mi je pisala napotnico? To zamenjavo moram tudi še narediti, pa nikoli nimam časa.

Pri ortopedu pa se je izkazalo, da z ahilovo tetivo ni nič narobe. Naredil mi je ultrazvok pete, ugotovil, da je nadraženo narastišče in predlagal športe pri katerih je stopalo razbremenjeno. Ja pa ja, v tem mrazu pa res ne grem na kolo. Bazena sem se v tem mesecu dodobra naveličala, čeprav grem v ponedeljek spet plavat. Sem ugotovila, da mi paše in bom s plavanjem nadaljevala. Našla sem še enega DIF-ovca, ki mi bo pokazal, kako se pravilno plava, da ne bom preveč brez veze mahala po bazenu.

Včeraj sem šla spet tečt. Po 14. dneh sem v počasnem tempu odtekla 6 km. In razen na začetku, niti nisem imela hudo velikih težav. Tečem lahko, je rekel ortoped, če me ne bo bolelo. Bolečina je pa relativen pojem... Škode si pa s tekom ne morem naredit... to je pa najbolj pomembno.

V tem času sem se odpovedala polmaratonu v Zagrebu, poslovila pa sem se tudi od LM. Zdaj je pa spet v igri :)

Ni komentarjev:

Objavite komentar