… tisti, ki ga v mojem prvem prispevku namenoma nisem omenila, ker sem ugotovila, da ga ne morem stlačit v eno alineo.
… tisti, ki mi je pokazal lepote svojega domačega kraja, kamor se mi je prej vedno zdelo, da hodim pod prisilo (in nerada).
… tisti, s katerim sva na predvečer prvega maja ob kresu pokvarila komaj začeto prijateljstvo. Po več letih, ko me je minila užaljenost in sem ugotovila, da je bilo vse skupaj neumno, sem se trudila, da bi izgubljeno prijateljstvo zopet našla.
… tisti, ki mi je pokazal, da se s pridnostjo veliko doseže, kar mi je dalo dodaten elan za študij.
… tisti, ki je eno desetletje hodil s punco, ki mi je bila celo všeč.
… tisti, ki je sezidal hišo z milijon okni, za katera me prav zanima, kako jih čisti...
Vse najboljše… upam, da bo še enkrat 45 let ravno prav, da izpolniš vse svoje cilje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar